Miha Bajec, letnik 1938, upokojeni mizar, je začel čebelariti že na Primorskem, kjer je odraščal, nato pa je do upokojitve leta 1995, ko se je preselil v vas Podjuna, živel in delal v Nemčiji. Takrat so bili v vasi še štirje čebelarji, sedaj pa je edini, prav tako pa samo on iz čebeljega voska izdeluje sveče.
Jeseni čebele nahrani s sladkorjem, spomladi pa preveri stanje v panjih; ker je mizar, panje izdeluje sam. Konec aprila v panje položi nove kupljene satnice. Ko so te zadelane z voskom, jih zamenja. V enem panju je ena družina z eno matico, nekaj tisoč čebelami delavkami in nekaj sto troti.
Štiri satnice, polne medu in voska, vstavi v lesene okvirje in jih položi v točilo za izločanje medu – šlajdro. Med vrtenjem točila med steče v podstavljen lonec z dvojnim cedilom. Iz ene satnice steče kila do kile in pol medu.
Sveče in okrasne predmete vliva iz čebeljega voska s pomočjo doma izdelanih lesenih ali kupljenih plastičnih modelov. Vosek pred vlivanjem brez vseh dodatkov segreje, vročega vlije v model in v njem pusti čez noč.