Augustin Novak, rojen v Podturnu v Čakovcih, je ob bregovih Mure še kot otrok nabiral šibje in skušal iz njega sam, brez očetove vednosti, splesti košaro tako, da se je zgledoval po že spleteni očetovi košari. Po poklicu priučeni zidar je v svojem poklicnem življenju kot mentor usposabljal mlade zidarje in nanje prenašal znanje gradnje stavb.
Pletenje košar, korb, »locnovk«, podstavkov, cekarjev in posod iz šibja je nadaljeval tudi po poroki, ki ga je pripeljala v Slovenj Gradec, in ob delu v gradbeništvu, ki ga je opravljal več kot 30 let. Šibje nabira v jesenskem in zimskem času ob reki Mislinji v bližini svojega doma in ga nato sortira po sorti, kakovosti in dolžini. Šibja ne kuha, temveč z različnimi sortami šibja po lastnih zamislih ustvarja barvne vzorce. Augustin Novak poudarja, da sta za kakovosten izdelek zelo pomembni izbira pravega materiala, zrelih šib, ki se upogibajo tako, kot želita njegovi roki, in sposobnost njihovega enakomernega prepletanja; te veščine in spretnosti pa so plod dolgoletnega ukvarjanja s pletarstvom. Čeprav izdelke plete le za družinske potrebe, je svoje bogato znanje pletenja iz šibja zmeraj pripravljen deliti z ljudmi na različnih prireditvah, v vrtcih in šolah ter organiziranih rokodelskih delavnicah.
