Brigita Kelich na svojem domu hrani bogato zbirko vezenin in pletenin. Številne med njimi je izdelala njena mama Ursula Maurer (1904–1981), doma iz Sel na Kotu, ki je ročnih spretnosti naučila tudi Brigito. Tkanina za prte je stkana iz domačega lanu, na nekaterih prtih pa je mogoče prepoznati tipične stare koroške vzorce. Večina prtov je namenjena posebnim priložnostim – božiču in veliki noči. Med njimi izstopa namizni prt, na katerem je z različnimi simboli izvezeno cerkveno leto; izdelan je bil kot posnetek mize iz leta 1883. Fotografije nekaterih njenih vezenin so bile objavljene v knjigi Marije Makarovič Vezenine so okras, vezenje pa veselje (Mohorjeva 2004). Poleg vezenja se Brigita ukvarja še s kvačkanjem, pletenjem in šivanjem, poleg tega pa tudi slika na steklo. Pri vezenju v različnih tehnikah uporablja predvsem niti v modri in rdeči barvi, ki skupaj z belo podlago predstavljajo »slovenske barve«. Upodablja tako standardne vzorce (stare vzorce in vzorce iz raznih revij) kot tudi vzorce, izvezene po lastni domišljiji. Za učenje različnih tehnik vezenja in vbodov kupuje tudi vajenice.
