Anton Mlakar je v svojih deških letih veliko časa preživljal s kovači, saj je bil njegov oče kolar, »kolar pa gre v paru s kovačem«. Izučil se je za kovinostrugarja, njegovo zanimanje za tradicionalno kovaštvo pa je ostalo. Izdeluje pohištveno okovje, ključavnice in druge predmete po naročilu. Tako kot nekdaj njegov oče, je tudi on našel »svoj par«: njegovo znanje kovaškega varjenja je privedlo do plodnega sodelovanja s Petrom Jankovičem, ki izdeluje vitraže po naročilu in za obnovo cerkva.