Kot izučen ključavničar je Janez Krmelj pridobil natančnost in znanje za obdelavo materialov. Te obdeluje mehansko, ročno in toplotno, hkrati pa išče vedno nove rešitve v oblikovanju in uporabnosti izdelkov. Uporabnost izdelka se mu zdi ključnega pomena. Celoten postopek izdelave je njegovo samostojno delo, saj verjame, da je za resnično kakovost izdelka pomembno, da ga izdela sam.
K ustvarjanju ga je spodbudil Škofjeloški pasijon, za katerega je želel izdelati kakovosten spominek. Takrat se je podal na pot razmišljanja o nekdanjem življenju ob svečah in tako je nastal svečnik. Navdih za izdelavo in nadgradnjo svečnikov išče v prepletanju estetike in uporabnosti. Ta dva cilja mu pri ustvarjanju ponujata ogromno možnosti razvoja za nove ideje. Spodbujata ga k domišljiji, estetiki in ustvarjanje ga osebno bogati.
Do svečnikov ima Janez Krmelj poseben odnos. Poleg uporabne imajo zanj tudi pomembno simbolno vrednost, saj mu ti predstavljajo svetlobo in luč, ki nas iz teme neznanja vodita na pot spoznanja. Umestimo jih lahko v vsak prostor, seveda pa mora biti svečnik prostoru primerno prilagojen.
Vsak rokodelski izdelek ni le materialni rezultat ustvarjanja, ampak v sebi nosi tudi zgodbo nastanka, znanja, s katerim je bil narejen in zgodbo ustvarjalca, ki ga je izdelal.
Janez Krmelja je prepričan, da noben izdelek ni dokončan in da se rešitve v obliki in uporabnosti najdejo vedno znova.
