Razstava "Skrinja - ponovitev zgodovinskega spomina", Mitja Perko

28.09.2017

SKRINJA: ponovitev zgodovinskega spomina, Mitja Perko

Od staroegipčanske kulture naprej, skozi antiko in srednji vek, vse do razcveta v 19. stoletju in pa vse do konca druge svetovne vojne skrinja spremlja človeka v njegovem vsakdanu. Je eden pomembnejših elementov inventarja bivalne kulture kmečkega pa tudi mestnega prebivalstva. Poznamo žitne, garderobne in ženitovanjske skrinje.

Ker so vanje shranjevali vse pomembnejše premoženje, so imele za lastnike velik pomen. Tako npr. krašene ženitovanjske skrinje predstavljajo ene bolj značilnih primerkov bogate ljudske umetnosti.  Skrinje so lahko poslikane z geometrijsko, cvetlično, predmetno in figuralno motiviko. Krašene so tako s posvetno kot cerkveno motiviko, ki je na skrinje slikana, rezljana ali izdelana v obliki intarzij.

Ljudsko reklo »Kolovrat, skrinja in povesem — nevesti najlepša pesem« kaže na pomembno funkcijo skrinje v ženitovanjskih šegah. V njih skrinja  igra pomembno simbolno in obredno vlogo, saj je nevesto spremljala iz samskega v zakonski stan.  Ženitovanjska skrinja je bila tako ena najbolj reprezentativnih in simbolnih sestavin kmečkega vsakdanjika in praznika ter je predstavljala pomemben statusni simbol.

Na Loškem so bili ustvarjalci te ljudske umetnosti večinoma samouki in polpoklicni slikarji. Premožnejšim pa so skrinje poslikavali izučeni slikarji v slikarskih delavnicah – Layerjeva v Kranju in Šubičeva v Poljanah. V t.i. Selški delavnici pa jih je poslikavala Marija Pavlič, po domače Blaževčeva Micka iz Selc, ki se je izučila pri svojem očetu Andreju Pavliču, kmečkemu slikarju.

Če so bile skrinje včasih prisotne skoraj v vsaki hiši, so danes redke. Redki so tudi tisti, ki jih še izdelujejo. Med njimi Mitja Perko ohranja zgodovinski spomin in izdeluje replike poslikanih kmečkih skrinj. Svojo bogato zbirko motivov originalnih primerkov kmečkih skrinj, zbranih po Sloveniji, največ pa po Gorenjskem, že več kot 30 let replicira z ročno poslikavo.

Tudi če Mitja Perko ni Ločan, je s Škofjo Loko močno povezan. Veliko Ločanov ga pozna »z Name«, saj je bil tam dolga leta aranžer. V izložbi Name je postavljal razstave loških umetnikov in z njimi stkal prijateljske vezi. Kot mojster repliciranja poslikanih kmečkih skrinj pa se z razstavo »Skrinja – ponovitev zgodovinskega spomina« v Škofji Loki samostojno predstavlja.  Mitja Perko je sicer dolga leta sodeloval na bienalnih razstavah domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu, večkrat pa je razstavljal tudi samostojno.

Razstava je na ogled v Rokodelskem centr DUO Škofja Loka od 5. 9. do 30. 9. 2017.

  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj
  • Mitja Perko, replike starih kmečkih skrinj